Aprila lani se je zgodilo nekaj, kar velja za enega največjih razpadov elektroenergetskega sistema v Evropi v zadnjih 20 letih. V nekaj sekundah je Španija izgubila približno 60 odstotkov proizvodnje, rezultat je bil, da sta Španija in Portugalska za dobrih deset ur ostali brez elektrike.
Dogodek je sprožil povsem upravičeno vprašanje: kako stabilno je pravzaprav naše omrežje in bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi pri nas?
Kdo skrbi za slovensko omrežje?
Slovensko elektroenergetsko omrežje deluje na dveh ravneh:
- prenosno omrežje upravlja ELES, edini sistemski operater v državi,
- distribucijsko omrežje, ki elektriko pripelje do domov in podjetij, pa vzdržuje pet regionalnih podjetij: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska.
Nad vsem skupaj kot regulator bdi Agencija za energijo.
Zakaj je slovensko omrežje stabilno?
Naše omrežje je razmeroma stabilno zaradi teh treh stebrov.
1. Dobra vpetost v Evropo
Slovensko prenosno omrežje je z daljnovodi povezano s sosednjimi državami. ELES je član ENTSO-E, evropskega združenja operaterjev prenosnih omrežij, kar pomeni sinhrono obratovanje in medsebojno izravnavo. Če se v enem delu sistema zgodi izpad, sosednja omrežja priskočijo na pomoč pri uravnavanju frekvence in napetosti.
2. Raznolika proizvodnja
Elektriko dobivamo iz jedrske energije (NEK Krško), hidroelektrarn, termoelektrarn in vse več sončnih ter drugih obnovljivih virov. Različnost virov zmanjšuje odvisnost od enega samega tipa proizvodnje.
3. Aktivno sistemsko vodenje in vlaganja
Operater v realnem času vzdržuje frekvenco okoli 50 Hz, zagotavlja regulacijske rezerve in izravnava odstopanja med proizvodnjo in porabo ter že poldrugo desetletje intenzivno vlaga v robustnost omrežja. Da to deluje, se je pokazalo tudi ob letošnji snežni ujmi, ko prenosno omrežje kljub izredno zahtevnim razmeram ni utrpelo fizičnih poškodb.
Ali se lahko scenarij iz Španije zgodi tudi pri nas?
Točno tak scenarij je pri nas bistveno manj verjeten prav zaradi dobre povezanosti z evropskim sistemom. Slovenija ni energetski otok. A to ne pomeni, da smo brez izzivov. Ti se pri nas selijo na lokalno raven. Množična razpršena sončna proizvodnja je namreč tisto, kar stabilnost danes najbolj izziva.
Sončne elektrarne proizvajajo opoldne, gospodinjstva pa največ porabijo zjutraj in zvečer. Ko je na istem distribucijskem vodu veliko elektrarn, se ob sončnih opoldnevih hkrati vrača velik višek. To dviguje napetost na vodih in ustvarja povratne tokove, za kar distribucijsko omrežje zgodovinsko ni bilo zasnovano.
Prav zato elektroenergetski strokovnjaki vse več pozornosti namenjajo lokalnim rešitvam, ki razbremenjujejo distribucijsko omrežje. Tu se odpre prostor za rešitve, ki so hkrati dobre za vašo denarnico in za omrežje.
Kako lahko baterijski hranilnik pomaga omrežju?
Baterijski hranilnik reši ekonomsko in sistemsko težavo hkrati.
- Za vas: viški se shranijo in jih lahko porabite zvečer, ko bi elektriko sicer drago kupovali iz omrežja, ali pa za neporabljene viške pri SunContract prejmete dobroimetje (bonus viške), ki jih lahko uporabite za znižanje računa za elektriko.
- Za omrežje: hranilnik izravna opoldansko konico oddaje in zmanjša povratne tokove.
Pametno upravljanje ta učinek še okrepi. SunContract sistem s pomočjo umetne inteligence in naprednih algoritmov vsakih nekaj minut analizira ceno elektrike, vremensko napoved, predvideno proizvodnjo in porabo ter časovne bloke omrežnine. Nato se, glede na izbrani način upravljanja, sam odloči, kdaj je pravi čas za polnjenje, praznjenje ali oddajo viškov. Ko so cene na trgu nizke ali celo negativne, se baterija lahko napolni in v času negativnih cen pri tem ustvarja tudi dobroimetje.
Hranilnik in pametno upravljanje torej nista le dodatka k elektrarni, ampak orodji lokalne stabilizacije.
Skupna nit: distribuirana stabilnost
Sončna elektrarna, hranilnik in tržnica souporabe skupaj tvorijo to, čemur pravimo distribuirana stabilnost. Gospodinjstva, podjetja in skupnosti postanejo aktivni soustvarjalci ravnovesja v sistemu, ne le pasivni odjemalci.
Iberski mrk je bil opomnik, da stabilnost ni samoumevna. Slovenija je zaradi močne evropske povezanosti v dobrem izhodišču, a več ko bo energije porabljene tam, kjer nastane, manj bo omrežje obremenjeno. Prav zato prihodnost ni le v več elektrarnah, ampak predvsem v pametnejšem upravljanju in shranjevanju energije.
