Sobivanje kmetijstva in energetike: prihodnost je v agrovoltaiki

V prihodnjih 10 letih bi se naj število Zemljanov povzpelo na neverjetnih 10 milijard. To pomeni, da bo treba nahraniti veliko večje število ljudi, kot bo zmoglo kmetovanje. To se v zadnjih letih že tako sooča z vedno višjimi temperaturami, močnejšim sončnim obsevanjem, sušo in na drugi strani z vremenskimi neurji, ki prinašajo uničujočo točo.

Prav tako bo ves ta čas naraščala potreba po energiji. Več ljudi pomeni več naprav, več novosti, več elektrike. Smo pred velikimi izzivi, zlasti zato, ker lovimo tudi podnebne cilje, ki predvidevajo hitrejšo izgradnjo načinov za črpanje energije iz obnovljivih virov.

Do zdaj je po svetu in v Sloveniji veljalo načelo izključevanja rabe zemljišč. Se pravi, neko zemljišče je bilo mogoče uporabljati zgolj za en namen. Kar nekaj držav je to že odpravilo in ponudilo možnost dvojne rabe zemljišč, s tem pa odprlo vrata izjemnemu potencialu agrovoltaike, ki predstavlja edinstven primer sobivanja med kmetijstvom in energetiko.

Gre za postavitev sončnih elektrarn nad polja, sadovnjake, vinograde ali pašnike, pri čemer je lahko višina postavljenih panelov različno visoka, tudi do 7 metrov (nasadi hmelja), ali med njih, se pravi vertikalno. V tem primeru lahko paneli ščitijo rastline pred močnim vetrom in tla pred erozijo zaradi vetra.

Agrovoltaika lahko s primerno tehnično zasnovo poveča učinkovitost rabe zemljišč, nudi varstvo rastlinam, omogoča večji hektarski donos in  zmanjšuje potrebo po namakanju do 20 %. V Nemčiji so v okviru študije Fraunhofer inštituta dokazali, da se je pri nasadu krompirja učinkovitost rabe zemljišča povečala za 86 %.

Agrovoltaika na Nizozemskem

Rastline potrebujejo zaščito

Kmetje bolj od vseh drugih sektorjev čutijo posledice podnebnih sprememb. Včasih je leto prevroče in izjemno sušno, naenkrat neurje z preobilnim deževjem ali točo ogrozi pridelek. Vremenski ekstremi so iz leta v leto večji. Kmetje skušajo pridelke zavarovati s protitočnimi mrežami, a to je bolj slaba tolažba za ves trud in denar, vložen v nasade zelenjave, vinske trte ali sadovnjake.

Pri reševanju te težave ponujajo agrovoltaične naprave zelo uporabno rešitev. Rastlinam nudijo delno osenčenje pred premočnimi žarki sonca, pred zmrzaljo, rastline ščitijo pred izsušitvijo, ohranjajo večjo vlago tal in predstavljajo odlično protitočno zaščito. Obenem je z razporeditvijo panelov nad nasadi mogoče regulirati osvetlitev rastlin. Te pozitivne učinke je dokazala študija Inštituta Fraunhofer ISE, objavljena aprila letos.

Nemci so v pilotni študiji znanstveno raziskali gospodarski, tehnični, družbeni in ekološki vidik možnosti, ki jih prinaša združitev kmetijstva in energetike v obliki agrovoltaike. V kraju Heggelbach ob Bodenskem jezeru so z različnimi vrstami zasaditev in z različnimi kulturami dokazali, da je ta kombinacija tehnološko izvedljiva in ekonomsko upravičena.

Tako so določene vrste poljščin v izjemno vročem in sušnem letu 2018 pod moduli obrodile tudi za do 11 % bolje kot na referenčnem polju na prostem. Tla so pod moduli bolje ohranila vlago, kar je vplivalo na boljši pridelek. Po do zdaj znanih podatkih so za nasade pod agrovoltaičnimi napravami najprimernejše kulture listnata zelenjava, krmne rastline, sadno drevje, por, šparglji, vinska trta in hmelj. Pri slednjem velja opozoriti tudi na prihranek pri stroških napeljevanja vrvi in postavitvi stebrov, ker lahko nosilno konstrukcijo kmetje uporabijo tudi v ta namen. Najmanj primerna za tovrstne nasade se je izkazala koruza, ker potrebuje za rast in razvoj več svetlobe in toplote.

Postavitev agrovoltaičnih naprav je še posebej smiselna tam, kjer se kmetje ukvarjajo tudi s hlajenjem, sušenjem ali predelavo pridelkov. Te možnosti jim povečujejo konkurenčno prednost na trgu, ker lahko pridelke prodajo po višji ceni takrat, ko v naravi več ni čas zanje. Tako kmetje lahko dvakrat zaslužijo: s prodajo pridelkov ali izdelkov iz njih, in s prihrankom pri elektriki.

Nasad malin pod paneli

Kako je po svetu …

Agrovoltaika se je v zadnjih letih precej razširila po svetu. Moč nameščenih naprav v ta namen je po oceni Fraunhofer inštituta narasla iz približno 5 MW leta 2012 na 14 GW leta 2021. K tako hitri širitvi so največ prispevale državne spodbude na Japonskem, Kitajskem, v Franciji, ZDA in Južni Koreji. Slednja načrtuje izgradnjo 100.000 agrovoltaičnih naprav na kmetijah predvsem z namenom zaustavitve izseljevanja prebivalstva iz podeželja. S postavitvijo sončnih elektrarn nad kmetijskimi zemljišči želijo omogočiti kmetom dodatno pokojnino (okrog 1.000 ameriških dolarjev mesečno) s pomočjo prodaje elektrike.

V ZDA agrovoltaiko uporabljajo v Arizoni, Koloradu, Indiani, Oregonu in Massachusettsu. Ameriško kmetijsko ministrstvo v okviru programa za napredek na področju energetike na podeželju ponuja finančne spodbude za postavitev tovrstnih naprav na kmetijah.

V Grčiji pod paneli že rastejo aromatične rastline in cvetje, v Španiji artičoke in brokoli, v Belgiji sladkorna pesa in hruške, v Franciji je v kraju Tresserre do zdaj največja naprava z moduli v vinogradu, v Nemčiji pridelujejo pod paneli jagodičevje (borovnice in maline), sadno drevje (predvsem jabolka), krompir in druge poljščine. Raziskava v Indiji je pokazala, da je bil pridelek bombaža in paradižnika pod agovoltaično napravo, ki je rastlinam nudila delno osenčenje in varovala tla pred izhlapevanjem vode, do 40 % višji.

Gibljivi paneli lahko spreminjajo naklon

… in kako v Sloveniji?

Po poročanju časnika Finance bi naj HSE, Elektro Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije (Infrastrukturni center Jablje) nameravali izvesti pilotni projekt, s katerim naj bi preverili možnost sobivanja kmetijstva in proizvodnje elektrike na isti površini. Po poročanju Financ naj bi zdaj šele pridobivali sredstva za izvedbo tega pilotnega projekta.

Predsednik zadruge sončnih elektrarn Dušan Gvozdič pravi, da izvajajo študijo v Halozah, kjer bi naj sončno energijo pridobivali na opuščenem zemljišču.

Novinarka časnika Finance Biserka Povše Tašić piše, da z dveh ministrstev, in sicer okoljskega in infrastrukturnega, odgovorov glede agrovoltaike pri nas sploh ni prejela. Poroča, da kmetijsko ministrstvo dvojni rabi na kmetijskih zemljiščih ni naklonjeno. Meni namreč, da je za pridobivanje elektrike treba prednostno uporabiti “druge površine, kot so strehe industrijskih hal in druge degradirane površine.” Na ministrstvu prav tako po pisanju Financ niso seznanjeni z informacijami, da na ravni države potekajo pogovori zainteresiranih, da bi s predpisi zagotovili postavitev SE vsaj na degradiranih kmetijskih zemljiščih, kot so opuščeni pašniki. Edini žarek upanja je posijal iz gospodarskega ministrstva, ki meni, da so projekti, kot je agrovoltaika smiselni v luči zelene preobrazbe.

Vertikalan postavitev panelov

Zagrabimo priložnost!

“Največja težava za simbiozo kmetijstva in energetike v Sloveniji je prepoved dvojne rabe zemljišč,” pravi Gregor Novak, vodja razvoja in inovacij pri podjetju SONCE energija. “Menim, da bi bilo pametno in nujno slediti Nemčiji in drugim državam v svetu in omogočiti dvojno rabo zemljišč. Tehnologija obdelovanja kmetijskih zemljišč to omogoča, pridelek je pod paneli dodatno zaščiten, ustvarjeni so idealni pogoji za določene vrste rastlin, zakaj tega ne bi izkoristili? Agrovoltaika omogoča odlično sinergijo. Na tem mestu je naloga države, da povleče ključne poteze, ali bolje rečeno, da odmakne ovire. Vse ostalo na trgu bomo naredili sami.”

Če želimo, da energetski prehod uspe, je nujno potrebno, da smiselnost agrovoltaike uvidijo najprej državni odločevalci. Če pa želimo doseči tudi širši javni konsenz, je pametno pravočasno v proces odločanja vključiti tudi prebivalstvo. Največ nesprejemanja po svetu so zabeležili tam, kjer so odločevalci skušali zaobiti lokalno prebivalstvo in interesne skupine ali pa so se jih odločili vključiti prepozno.

Tam, kjer je država sledila možnostim, ki jih prinaša sinergija kmetijstva in pridobivanja elektrike iz sonca, so sončni paneli nad kmetijskimi nasadi že postali del pokrajinske podobe.

Podnebna kriza, pomanjkanje vode in naraščajoča potreba po energiji postavljajo človeštvo pred ogromen izziv. V prihodnjih letih bo jasno, kako se bomo soočili z njimi. Agrovoltaika ponuja medresorsko rešitev, od katere lahko pridobimo vsi: kmetijstvo, energetika in predvsem prebivalci našega planeta.

Viri:

https://ec.europa.eu/research-and-innovation/en/horizon-magazine/feed-growing-population-farmers-look-sun

https://www.ise.fraunhofer.de/de/veroeffentlichungen/studien/agri-photovoltaik-chance-fuer-landwirtschaft-und-energiewende.html

https://agrobiznis.finance.si/8986967/Agrovoltaika-tretjic-slovenski-premiki-uradni-in-tihihttps://www.youtube.com/watch?v=lgZBlD-TCFE


oval-bottom logo telegram