100-odstotni prehod na obnovljivo energijo do leta 2050 je mogoč in tudi cenovno dostopen
V današnji dobi splošnih in hitrih sprememb so podnebne spremembe in onesnaženje okolja eksistencialna grožnja ne samo Evropi, ampak celemu svetu. To še dodatno krepi zagon globalne energetske preobrazbe iz fosilnih goriv v obnovljive vire.
Za premagovanje glavnih izzivov bo Evropa morala izvesti strategijo rasti, ki bo Evropsko Unijo preoblikovala v sodobno, z viri učinkovito in konkurenčno gospodarstvo.
Na srečo hiter padec stroškov obnovljivih virov energije, izboljšana energetska učinkovitost, razširjena elektrifikacija, vedno bolj “pametne” tehnologije, nenehni tehnološki preboji in pravilno oblikovanje politike pozitivno prispevajo k temu premiku. Tako lahko predvidoma med letoma 2030 in 2050 pričakujemo, da bo dosežena 100-odstotna prihodnost obnovljive energije.
Da bi ustvarili to izjemno prihodnost za človeštvo, ki je pravičnejša, bolj zdrava, trdnejša in uspešnejša od tiste, ki je bila v preteklosti, morajo biti vlagatelji in nosilci odločanja v vladi, podjetjih in civilni družbi bolj proaktivni pri svojih dejanjih.
Energetski sistem zahteva hitre, takojšnje in trajne spremembe. Za dosego tega cilja bodo potrebni ukrepi vseh sektorjev našega gospodarstva, vključno:
- z vlaganjem v okolju prijazne tehnologije, kot je SunContract globalna energetska tržnica, tehnologije, ki temeljijo na umetni inteligenci,
- s podpiranjem industrije z ustreznimi politikami in ji tako omogočiti inovacije,
- z uvajanjem čistejših, cenejših in bolj zdravih oblik zasebnega in javnega prevoza,
- z razogljičenjem energetskega sektorja,
- z zagotavljanjem energetsko učinkovitejših stavb,
- s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih stališč.
Na srečo je pot do 100-odstotne energetske družbe, ki jo poganjajo obnovljivi viri, tudi priložnost, saj bi omogočila hitrejšo rast, ustvarila več delovnih mest in čistejša mesta ter izboljšala splošno družbeno blaginjo.
V ekonomskem smislu bi znižanje stroškov za zdravljenje ljudi in okoljevarstvenih stroškov do leta 2050 prineslo letne prihranke v višini do petkratnika dodatnih letnih stroškov za prehod na obnovljivo energijo (IRENA). Posledično bi bilo svetovno gospodarstvo leta 2050 veliko večje in skoraj 40 milijonov delovnih mest bi bilo neposredno povezanih z obnovljivimi viri energije.
S pravočasnimi ukrepi bi se izognili nasedanju energetskih infrastrukturnih sredstev v vrednosti slabih 6 milijard EUR (11 milijard USD). Ta so povezana z današnjo onesnažujočo energetsko tehnologijo. Na ta način bi zagotovili, da bi se nov proizvodni sistem, ki temelji na ustvarjanju, vzpostavil, še preden se bo zrušil stari sistem, ki temelji na črpanju.
Kaj to pomeni za naš sektor je, da moramo začeti ustvarjati pogoje, v katerih se lahko pojavi nov organizacijski sistem, ki bo sposoben razumeti in upravljati nov proizvodni sistem, ki temelji na ustvarjanju.
Ker bo tehnološki razvoj namenjen motnjam obstoječih neučinkovitih sistemov, bo dal državam, ki jih je polarizacija že zatemnila, moč in sposobnost odločnega ukrepanja. Novi sistem bo močno zmanjšal pretok fizičnega blaga in materiala v gospodarstvu. To bo izrazito zmanjšalo potrebe po obratnem kapitalu, saj bodo fizične tokove nadomestili informacijski tokovi brez kapitala. Tudi stroški razvoja se bodo znižali in v mnogih primerih bi lahko bili večinoma odprtokodni.
Digitalizacija je ključna za uspeh energetskega prehoda
V energetskem sektorju se digitalne tehnologije zdaj bolj kot kadarkoli prej uporabljajo za komuniciranje in analizo podatkov o pretoku moči. Podatki se lahko uporabljajo za spremljanje, nadzor in optimizacijo distribucije električne energije ter uravnoteženje ponudbe in povpraševanja. Ključni izziv v svetovnem energetskem prehodu je upravljanje s prekinitvami iz obnovljivih virov. Vremensko odvisne sončne in vetrne elektrarne ter naprave bodo vedno bolj nadomeščale običajne elektrarne in zavzemale večji delež mešanice moči, ki se bo dobavljala v centralnih in decentraliziranih energetskih omrežjih.
Ključni izziv v svetovnem energetskem prehodu je upravljanje s prekinitvami iz obnovljivih virov, kar pa lahko rešujemo z digitalnimi tehnologijami, kot je tudi SunContract.
Digitalne tehnologije, kot je SunContract, bodo bistvene za usklajevanje ponudbe in povpraševanja, hkrati pa bodo neodvisne od najvišje možne stopnje drugih običajnih virov energije, kot sta premog in jedrska energija. Sistemi obnovljivih virov energije so odvisni od sonca, vetra, biomase, soproizvodnje itd. in jih ni mogoče priročno vklopiti ali izklopiti v kratkem času, odvisno od povpraševanja – kar velja za običajne elektrarne na premog. Digitalno tehnologijo je zato mogoče uporabiti za napovedovanje vzorcev povpraševanja po električni energiji in omogočiti izmenjavo informacij med dobavitelji električne energije in električnimi vozili, gospodinjstvi in industrijskimi obrati. Tako se optimalno uskladi, kdaj naj elektrika prihaja iz obnovljivih virov in kdaj je potrebno presežek elektrike dobaviti iz alternativnih konvencionalnih elektrarn, kot je na primer jedrska elektrarna.
Porazdeljena energija – zmagali bodo sončna energija, veter in shramba
Infrastruktura proizvodnje obnovljive energije v kombinaciji s shranjevanjem energije in umetno inteligenco bo omogočila nov razdelitveni energetski sistem, pri čemer se bo povpraševanje uspelo prilagoditi ponudbi. Energija se bo proizvajala predvsem iz obnovljivih virov, katerih skupni stroški – na primer sončne elektrarne – so že pod mejnimi stroški fosilnih goriv in jedrske energije.
Porazdeljena proizvodnja energije v kombinaciji s porazdeljenim shranjevanjem energije bo nadomestila centraliziran elektroenergetski sistem, saj lokalizirana proizvodnja na koncu stane manj kot stroški prenosa in distribucije centraliziranega energetskega sistema. V elektrarnah na fosilna goriva se bo njihova stopnja izkoriščanja zniževala, ko se bo povečala energija za shranjevanje sončne energije, vetra in energija brez mejnih stroškov, ki se učinkovito uporablja le za pokrivanje vedno manjših vrzeli pri povpraševanju. Po nekaj letih, ko se bo ekonomija teh običajnih obratov še poslabšala, bomo morda morali nekatere od njih selektivno in začasno subvencionirati, medtem pa bo pospešena gradnja nove infrastrukture čiste energije dohitevala povpraševanje.
Učinek valovanja na drugih trgih …
Ko bo čista distribucija pridobila zagon, bodo fosilna goriva in tehnologije za fosilna goriva vstopili v začaran krog, ki bo vplival tudi na trg ogrevanja. Zaradi zmanjšanega obsega industrije fosilnih goriv bo toplota dražja, zaradi česar bodo podjetja nadomestila cenejše, bolj predvidljive sončne in baterijske tehnologije, kar bo vodilo k nadaljnji eroziji trgov fosilnih goriv, dražji industrijski in vesoljski toploti, posledično pa bodo podjetja in potrošniki popolnoma nehali uporabljati toploto, pridobljeno iz fosilnih goriv.
Na veliko načinov bo motena tudi transportna industrija. Model deljenja vozil bo hitro nadomestil model samostojnega lastništva avtomobilov in motor z notranjim izgorevanjem. Električna vozila (tovornjaki, dostavna vozila, avtobusi in avtomobili) lahko prevozijo skoraj milijon kilometrov (kmalu jih bodo več kot milijon in pol) v primerjavi s približno 250 tisoč kilometri, ki jih naredijo vozila na notranje izgorevanje (ICE vozila). To pomeni, da bodo morale flote uporabljati tudi elektriko, ker znaša strošek na kilometer za električni avtomobili eno tretjino (kmalu ena šestina) stroškov ICE vozil pri modelih z visoko uporabo. Podjetja, kot sta Amazon in Fedex, ne bodo imela druge izbire, kot da iz povsem ekonomskih razlogov hitro zamenjajo celoten vozni park z električnimi tovornjaki in kombiji.
Ko se bodo zamenjali vozniki, se bodo zmanjšali zastoji in pojavila se bo možnost vključevanja drugih električnih oblik prevoza (skuterjev, dronov in koles). Zaradi teh sprememb bo prometni sistem desetkrat cenejši in veliko učinkovitejši od zdajšnjega.
Kot hitrost izboljšuje promet na preobremenjenih območjih, bo ta novi sistem ustvaril možnosti, da spremenimo kraj, kjer živimo in delamo ter spremenimo ureditev urbanih mest. Njegov vpliv se bo razširil na vlake, logistiko, letalstvo, nafto, podnebne spremembe in geopolitiko. Tako kot je avto z notranjim izgorevanjem storil 100 let pred njimi, bodo novi načini prevoza prestrukturirali kulturo, zabavo in trgovino. Izredne izboljšave pri stroških in zmogljivostih sodobnih tehnologij obnovljive energije pomenijo, da so motnje v energetskem sektorju neizogibne. Z zmogljivimi mehanizmi povratnih informacij se bo ta sektor in vsi sektorji, povezani z njim, preoblikoval med letoma 2020 in 2030 s hitrostjo in obsegom, ki ga skoraj nobena analiza danes ne napoveduje. Skupaj predstavljajo nov proizvodni sistem, ki bi lahko na koncu prinesel novo dobo – dobo nove energije in dobo svobode.
Originalni članek v angleščini, ki ga je zapisal direktor SunContracta, Gregor Novak, si lahko preberete tukaj.
